Preverjanje in spremljava napredka

Kako vemo, da dijaki razvijajo razumevanje in izgrajujejo kompetence v želeni smeri?

Preverjanje in spremljava napredka sta nujni sestavini procesov poučevanja in učenja in ne nekaj, kar poteka ločeno. Potekata načrtno in sistematično. Igrata pomembno vlogo pri pridobivanju kompetenc in odločilno vplivata na kakovost usvojenega znanja in spretnosti.

Dijakom prijazno je, če načrtujemo različne načine preverjanja, vsak pa služi določenemu namenu:

  1. diagnosticiranju pomankljivosti in vrzeli v predznanju z namenom, da se jih odpravi, saj bi v nasprotnem primeru dijake ovirale pri nadaljnjem učenju,
  2. preverjanju dojemanja dijakov v procesu in logičnemu usmerjanju njihovega razmišljanja in dela in
  3. preverjanju razumevanja celote oz. kakovosti sinteze posameznih delov celote na koncu neke učne enote, ob koncu več enot ali tem ali pa ob koncu šolskega leta.

Ker je preverjanje namenjeno razkrivanju vrzeli v znanju, je nezdružljivo s kakršnimikoli vrednostnimi sodbami ali celo podeljevanjem ocen.

Načrtovanje spremljave napredka posameznega dijaka je še kompleksnejše, saj je potreben razmislek o tem, kaj bomo razvijali pri dijakih v celotnem šolskem letu in s kakšnimi dokazi (rezultati učenja, ki so lahko tudi delni) bodo dijaki lahko izkazali svoj napredek.