Diferenciranje dejavnosti

Zahtevnost vprašanj, dejavnosti in nalog stopnjujemo s pomočjo taksonomij in klasifikacij znanja. Pri tem je treba poudariti, da naj vprašanja, dejavnosti in naloge ne služijo le za preverjanje in ocenjevanje, ampak naj bodo predvsem v podporo aktivnega izgrajevanja znanja in kompetenc. Primer takšne taksonomije je Bloomova taksonomija, ki opredeli šest spoznavnih stopenj na lestvici od najnižje oz. spoznavno najmanj zahtevne, do najvišje oz. spoznavno najzahtevnejše, pri čemer je pomembno, da spoznavno višje ravni že vključujejo vse predhodne nižje ravni. Revidirana Bloomova taksonomija prinaša dodano vrednost z opredelitvijo vrst znanja in spoznavnih procesov, ki jih je potrebno spodbujati pri dijakih za usvajanje določenih vrst znanja. Marzano in sodelavci v svoji klasifikaciji opredelijo miselne procese ter navajajo vprašanja, s katerimi jih pri dijakih spodbujamo in preverjamo. Pomemben prispevek predstavlja Medveševa taksonomija, v kateri opredeli kvalitativne stopnje (od manj do bolj zahtevnih) kognitivne in motorične orientacije formativnih ciljev.