Dialog in komunikacija

V srednjih šolah po navadi zmanjka časa za medsebojno komunikacijo, saj se osredotočamo na delo v razredu, pri čemer ostajajo učitelji izolirani drug od drugega. Struktura šolskega dne ni v podporo vsakdanjega dialoga in večsmerne komunikacije med ravnateljem in učitelji ter med učitelji. Tudi v šolah, v katerih je komunikacija med učitelji ter z ravnateljem dokaj živa, pogovori po navadi niso namenjeni poglobljenemu razmisleku o pouku, učnih izidih in razvoju šole. Ravno takšnemu dialogu pa je potrebno namenjati dovolj časa in načrtovati priložnosti zanj v okviru šolskega urnika. Na ta način se lahko komunikacija razvije do te mere, da učitelji dobivajo potrditve svojega dela, pa tudi informativna povratna sporočila, s katerimi si lahko pomagajo pri izboljševanju svojega dela. Značilnosti komunikacije, ki ima pozitiven vpliv na učne rezultate, so namreč večsmernost ter spodbujanje k interpretiranju prakse poučevanja in učenja, kar pripomore k poglabljanju razumevanja procesa učenja. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da se lahko takšna komunikacija razvije le okolju, v katerem prevladujeta pozitivna klima in sodelovanje.