Pozitivno vrednotenje

Ker se znanje med izobraževanjem spreminja, ga je potrebno med poučevanjem nenehno preverjati. Prepoznavanje napak, ki jih delajo dijaki, je znak, da znanje izgrajujejo, hkrati pa je spodbuda učitelju, da pripravi ustrezne posege v proces učenja posameznikov in skupin oz. izvede didaktične intervencije, s katerimi posameznikom in skupinam pomaga do učinkovitejšega in bolj kakovostnega učenja. Tak pristop je drugačen od tradicionalnih pristopov, za katere je značilno uvodno poučevanje ali prenos vedenja, ki mu šele na koncu sledi ustno in/ali pisno vrednotenje (tj. preverjanje in ocenjevanje) znanja.

Namen sprotnega ali formativnega preverjanja je pridobivanje uvida v učinkovitost posameznikove uporabe spoznavnih postopkov, spretnosti in veščin ter v ustreznost in globino njegovega razumevanja. Namenjeno je tudi odkrivanju težav in vrzeli v dijakovem znanju zato, da mu lahko pravočasno ponudimo ustrezne povratne informacije in podporo. Dijakom je potrebno omogočiti, da doseganje enakih ciljev in standardov izkažejo na različne načine, ki upoštevajo, da se dijaki med seboj razlikujejo. Znano je, da lahko posameznik bolje izkažejo usvojene kompetence na načine, ki so bližji njegovim stilom zaznavanja, inteligencam, spoznavnim stilom, učnim stilom, učnim strategijam ipd.

Spremljava napredka posameznega dijaka je namenjena dijakovemu ozaveščanju o lastni vlogi in o lastni uspešnosti v procesu izgrajevanja kompetenc, deljenju spoznanj o lastnem napredku s sošolci, učitelji in starši ter prevzemanju odgovornosti za optimiziranje posameznikovega učenja. Razvojni portfolio in mapo učnih dosežkov, ki podpirata in posamezniku nudita strukturo za celostno spremljavo lastnega napredka, že nekaj časa uporabljamo tudi v Sloveniji.