Učitelji

Obrnjeno učenje na primeru Imunski odziv

Premišljeno in učinkovito uporabljena informacijsko komunikacijska tehnologija omogoča lažje učenje, več časa za doseganje višjih taksonomskih ravni ter individualizacijo in prinaša razvijanje ustvarjalnosti, kjer bi na prvi pogled mislili, da to sploh ni mogoče.

Uroš Mikolič iz Biotehniške šole Maribor je v okviru projekta »Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja« razvil nekaj odličnih primerov obrnjenega učenja. Predstavljamo primer Imunski odziv za program Veterinarski tehnik:

Posnetek za dijake

Prestavitev, pripravo in refleksijo

V analizi primera obrnjenega učenja je dr. Sonja Sentočnik poudarila, da je Imunski odziv odličen primer strategije poučevanja, s katero učitelj s pretehtano uporabo informacijske tehnologije optimizira učenje: poveča učinkovitost časa v razredu, ki je priložnost za neposreden stik z dijaki in med dijaki, omogoča individualizacijo učenja, spodbuja višje oblike učenja z umeščenim razvijanjem ključnih kompetenc, usmerja pa tudi v samoregulativno učenje in daje prostor za refleksijo.

Primer prikazuje inovativen način razlage in poglabljanja učne snovi, ki se razlikujeta od ustaljenega načina. Po ustaljenem načinu učitelj porabi celotno učno uro v šoli za razlago, pri čemer se pouk zreducira na pretežno enosmerno komunikacijo. V tem primeru je nemogoče zagotovo vedeti, kako je posamezni dijak snov dojel, kaj se mu je zdelo pomembno in kaj je preslišal. Po ustaljenem načinu dijaki nato dobijo za nalogo, da vadijo in poglabljajo razumevanje doma, kjer so spet prepuščeni sami sebi, svojemu spominu in svojim zapiskom. Ni čudno, da je za marsikoga domača naloga trd oreh ali pa se zdi dijakom nesmiselna, saj se velja res vprašati, ali je čas, ki ga pridni dijaki namenijo domači nalogi, v sorazmerju z učinkom, ki ga ima ta na kakovost njihovega znanja.

Glede na to, da so že po definiciji glavne prednosti učenja v razredu živ stik med učiteljem in dijaki pa tudi med dijaki samimi (torej večsmerna komunikacija, izmenjava izkušenj, socialni vidik), ni v prid optimizacije učenja, če se ta čas zapravlja za direktno poučevanje s frontalno razlago. Zato predstavlja možnost, da si dijaki razlago ogledajo s pomočjo informacijske tehnologije izven pouka, velik korak naprej v optimizaciji učenja. Individualni ogled izven pouka nudi tudi možnosti za individualizacijo: dijak si lahko razlago prilagodi svojim potrebam: po delih, večkrat, z vračanjem na težavnejše dele, ko je spočit in motiviran, ipd. Dijakom se zdi ogled razlage za domačo nalogo smiseln, saj vedo, da bo temu sledilo nadaljnje učenje v razredu. Čas v razredu je nato res lahko optimalno izkoriščen za poglabljanje razumevanja z vzajemnimi vrstniškimi razlagami in z zastavljanjem smiselnih vprašanj ter z učiteljevo dodatno razlago in primeri (odranjem), ki je naravnana na konkretne potrebe konkretnim dijakom. Tudi preverjanje razumevanja z ustvarjanjem stripa, ki poteka v neposrednem stiku z učiteljem in sošolci, je nadaljnja motivacija za resno učenje, še posebej, ker dobijo dijaki priložnost, da vključijo svojo domišljijo in ustvarjalnost. Za to potrebujejo dobro razumevanje učne snovi, hkrati pa priložnost, da izkažejo svoje znanje na enkraten in individualen način.

 

 

Institucija: Bitehniška šola Maribor

Avtor-ji: Uroš Mikolič

Projekt: Inovativna pedagogika1:1 v luči kompetenc 21.stoletja

Obdobje trajanja: 2013-2015